Družinski izleti, dogodki za otroke, nagradne igre, izleti po Sloveniji

728x90_6.jpg

Poiščite svoj izlet

Čas

Tag

Category

Si želite na doživljajski, atraktiven, domiseln način odkriti skrite zaklade slovenskega Krasa? Potem ima kraška Karra (beseda Kras naj bi izhajala iz proto-indo-evropskega korena karra (kamen)) nekaj za vas. Z izvirnimi zankami in ugankami, igrami, kot so sobe pobega v kraških zgradbah ali na prostem, lov za zakladom lahko spoznavate eno najlepših vasi na Krasu – vas Tomaj, legendo Srečka Kosovela, kraško gmajno in še katero drugo kraško vas. Vse igre so detektivsko-avanturistične. Do cilja (pobega iz sobe ali skritega zaklada) se lahko rešite le pod dvema pogojema. Prvič: prepoznati morate prave sledi in pasti ter rešiti vse zanke in uganke. Drugič: to morate storiti v predpisanem času. Pravo pustolovsko doživetje za vso družino!

Pri Karri organizirajo tudi doživetja za otroke v obliki praznovanja rojstnega dneva, zanimivih otroških delavnic ter poučnih in zabavnih, izvirnih skupinskih iger na prostem, ki se prilagodijo starosti otrok in željam ter letnemu času.

Objavljeno v Obalno-kraška

Grančišče je manjša vzpetina, ki se dviga zahodno do jugozahodno od Mojstrane. Z vrha, na katerem je mini Aljažev stolp in panoramska tabla, se nam odpre lep pogled na Dovje, Mojstrano, Dovško Babo, Stol, pobočja Jerebikovca, Luknjo in ostenja in vrhove nad dolino Vrata.

Čas hoje: 0 h 25 min
Zahtevnost: lahka označena pot
Višinska razlika: 169 m
Priporočena oprema: športna obutev in oblačila

Objavljeno v Gorenjska

Od parkirišča pri muzeju nadaljujete približno 100 metrov po cesti proti Vratom, nato pa zavijete ostro desno na cesto (Pod Grančiščem), ki vodi proti ostenju Grančišča. Cesta vas vodi mimo nekaj hiš nato pa kmalu na levi strani v gozdu opazite informativno tablo o zavarovanih plezalnih poteh. 
Obiskovalcu sta na izbiro dve plezalni poti. Modra (lažja) Aljaževa pot in rdeča (težja) Pot mojstranških veveric. Za vzpon po opisani poti je obvezna uporaba kompleta za samovarovanje in čelade; opremo si lahko izposodite v Slovenskem planinskem muzeju. Vsem, ki se na plezalno pot odpravljate prvič, priporočamo najem vodnika, ki bo poskrbel, da boste ob plezanju varni. Z vrha, na katerem je mini Aljažev stolp in panoramska tabla, se vam bo odprl lep pogled na Dovje, Mojstrano, Dovško Babo, Stol, pobočja Jerebikovca, Luknjo in ostenja in vrhove nad dolino Vrata. Sestopimo po lahki poti skozi gozd, ki je označena s tablo „Mojstrana“. Plezalni poti nista namenjeni sestopu. Za alpinistično orientirane družine!

Čas hoje: 1 h
Zahtevnost: izjemno zahtevna označena pot
Višinska razlika: 186 m
Priporočena oprema: čelada, komplet za samovarovanje

Objavljeno v Gorenjska

Dolina Vrata iz osrčja Julijskih Alp vodi do vznožja Triglavske severne stene slovenskega višinskega rekorderja Triglava. Je največja ledeniška preoblikovana dolina na severni strani Julijskih Alp, ki se razteza od Mojstrane do vznožja severne stene. Na poti pridemo najprej do dveh slapov s skupnim imenom Peričnik. Do Vrat od Peričnika vodi pot pod »Galerijami«. Galerije predstavljajo izvotljene in ponekod previsne konglomeratne kamnine, ki jih je izdolbel in spodkopal potok, ki danes teče globoko spodaj. Vrata si lahko ogledate tudi, če niste gornik ali alpinist. Lahko se do doline pripeljete iz Mojstrane po makadamski, deloma asfaltirani cesti, lahko pa jih dosežete po pešpoti -  Pot Triglavske Bistrice (avto lahko pustite pri Slovenskem planinskem muzeju). Poleti si lahko v Aljaževem domu privoščite različne planinske dobrote. Primeren obisk Alp za vso družino!

Priporočena oprema: pohodna obutev, oblačila.

Čas hoje: Pot Triglavske Bistrice: 3h

Objavljeno v Gorenjska

Soteska Vintgar oziroma Blejski vintgar, kot mu pravijo, meji na tri občine: Bled, Gorje in Jesenice. Reka Radovna je med hriboma Hom in Boršt urezala veličastno sotesko z navpičnimi stenami. S številnimi brzicami, tolmuni in 16 metrov visokim slapom Šum je soteska privlačna točka za vse obiskovalce in je ob sončnem vremenu prava izbira za enodnevni družinski izlet na Gorenjsko.

Sotesko sta februarja leta 1891 odkrila gorjanski župan Jakob Žumer ter kartograf in fotograf Benedikt Lergetporer. Odkritje je bilo naključno, v času, ko je bil vodostaj Radovne izredno nizek. Skozi skoraj neprehodno sotesko sta se podala iz Spodnjih Gorij proti Blejski Dobravi. Številne naravne lepote so ju navdušile, da sta se odločila sotesko urediti za oglede. Vintgar je bil za obiskovalce urejen leta 1893.

Pred vhodom v sotesko je obiskovalcem brezplačno na voljo veliko parkirišče.

Objavljeno v Gorenjska

MTB Trail Center se nahaja v Dolgi vasi, namenjen je ljubiteljem gorskega kolesarjenja. Vzpostavljenih je 7 poti oz. trailov različnih težavnostnih stopenj (prepleta 12 kilometrov poti). V nastajanju pa je projekt izgradnje spretnostnega poligona in dveh linij za otroke. V okviru centra so organizirane tudi razne prireditve in dogodki, kot sta Pofurajmo Kočevsko in MTB kamp. Izvajajo se enduro dirke ter dogodek Pokal Stojna, kjer tekmovalci prevozijo 6 vzponov na različne lokacije po Stojni. Namenjen je tistim, ki imajo radi adrenalin ob vzponih, spustih, skokih. Športno - adrenalinski izlet!

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Mlačca je krajša soteska za Mojstrano na odcepu asfaltne ceste proti Radovni ali Bledu. Peš jo dosežete, če iz Mojstrane najprej sledite pešpoti št. 16 proti Peričniku po desnem bregu Bistrice. Pri zadnjem mostičku se Mojstrana zaključuje z naseljem Fabrka čez reko, vi pa ostanete na desnem bregu, zapustite pešpot in se povzpnete v gozd. Za teniškimi igrišči se začne soteska Mlačca.

Najbolj je poznana po atraktivnih živih jaslicah, ki v božičnem in novoletnem času privabljajo množice obiskovalcev. Na ogled je visoka stena objeta v debel led in razkošje ledenih podob, ki jih pripravlja Društvo lednih plezalcev. Zagotovo vredno ogleda za celo družino. Soteska Mlačca je tudi vrtec za ledno plezanje v katerem se učijo začetniki in kalijo profesionalci. Če vas mika preizkusiti se v lednem plezanju, vas aktivnost v prekrasni ledni soteski ne bo razočaralo.

Objavljeno v Gorenjska

V dolini Vrata, na poti proti Aljaževemu domu, približno štiri kilometre iz Mojstrane, se nahaja čudovit slap Peričnik. Pada kar 52 metrov globoko. Vredno ogleda na enodnevnem izletu na Gorenjsko in za sprehod po Triglavskem narodnem parku.

Od Koče pri Peričniku (750 m) pridemo v desetih minutah do spodnjega slapa in občudujemo mogočen padec vode čez konglomeratno steno. Lahko se povzpnemo še k zgornjemu slapu, vendar je njegova višina le 16 metrov. Slap Peričnik je po priljubljenosti in obiskanosti med najbolj znanimi slovenskimi slapovi. Tudi pozimi je slap izredno slikovit, saj zamrzne v nešteto ledenih kapnikov in sveč. Posebna privlačnost slapu je, da se pod njim lahko sprehodimo. Pri hoji okoli je potrebno biti previden, saj je steza spolzka in nezavarovana.

Objavljeno v Gorenjska

Reško jezero pomembna ponikalnica na Kočevskem. Njegov 3 kilometre dolg tok se nahaja v dolini pod Kočevsko Reko. V železnih časih so ga z betonskim jezom zajezili in nastalo je dobrih 20 ha veliko Reško jezero. V zadnjih letih je zgornji del jezera registriran kot gozdni rezervat, ki daje zavetje ribam, gozdnim živalim in zverem, spodnji del jezera pa je namenjen ribolovu iz čolna in ostalim vrstam rekreacije. Obkrožajo ga gozdovi, v njegovi neposredni bližini pa gnezdi tudi orel belorepec, zato je okoli jezera speljana učna pot, Orlova pot, ki obiskovalcem ponuja vpogled v številne zanimivosti iz življenja našega največjega orla.

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Skrivnostni bunker Škrilj je bil zgrajen v času hladne vojne 80 metrov pod površjem. 500 m hodnikov in šest podzemnih sob z lastnim vodnim zajetjem in dvema generatorjema za proizvodnjo električne energije bi omogočil bivanje v primeru atomskega udara, v njem pa bi brez zunanje pomoči lahko preživeli tudi do 100 dni. Ogledi so vodeni in se izvajajo samo po predhodni najavi in v vnaprej dogovorjenih terminih. Samostojen dostop do Bunkerja Škrilj ni dovoljen! Zanimiv ogled ne tako daljne zgodovine za vso družino! Izlet, ki ga otroci zagotovo ne bodo pozabili.

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Na Kočevskem obstaja veliko število že označenih pohodniških in kolesarskih poti, kjer lahko preživljate prijetne dni. Kočevska pokrajina se lahko pohvali z najbolj naravno ohranjenimi predeli v deželi. Skrivnostni gozd pa v sebi skriva več kot 400 km kolesarskih poti različnih težavnostnih stopenj, po katerih boste raziskali zanimive kotičke destinacije Kočevsko. Čudovite razglede, dobro ohranjene gozdove in celo obronke pragozdov, bogastvo naravnih in kulturnih znamenitosti ter slikovite vasice pa lahko odkrivate tudi na urejenih in opisanih pohodniških poteh.

Gozdna učna pot Rožni studenec je lahka, saj je dolga le 3 km. Označuje jo markacija z motivom sove uharice. Izhodišče je v Kočevju na Marofu, kjer je na ogled kiparsko delo Staneta Jarma z naslovom »forma viva«. Pot vodi skozi gozd do reke Rinže, Mrzlega studenca in nazaj do izhodišča. Namenjena je predvsem otrokom in šolarjem, ki s pomočjo igral in dvanajstih informativnih tabel spoznavajo življenje v gozdu ter njegovo varovanje, postavljenih je pa tudi 19 informativnih stebrov s predstavitvami drevesnih vrst.

Borovška pot skozi narcise je prava priložnost za krajši izlet. Dolga je 7,5 km, za njo je predviden čas hoje 2-3 ure, višinska razlika pa je 190 m. Izhodiščna točka je v Borovcu, pot se nato nadaljuje čez Ravne pod Cerkom in Krokarjem v sedlo Krempe in nazaj do Borovca. Značilen simbol markacije je narcisa, saj maja narcise prekrijejo travnik pod sedlom, skozi vso leto pa boste lahko opazovali mogočna drevesa pragozda Krokar, ki se je leta 2017 vpisal na Unescov seznam svetovne dediščine.

Družinska pot je nezahtevna družinska kolesarska pot, primerna tudi za otroke na poganjalčkih. Pot je speljana po asfaltiranih ulicah, v okolici pa po utrnjenem makadamu.

Studenci Kočevske – krajša pot je primerna za vsakega kolesarja, kot tudi za družine z otroki, trasa poteka po gozdni učni poti Rožni studenec. Ob studencih so postavljene informativne table skupaj s kratko zgodovino vasi.

Pohodne in kolesarske poti Kočevskega vabijo na izlet vso družino!

 

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Rudniško jezero sodi med najčistejša jezera v Sloveniji. Nastalo je v kotlini nekdanjega rudnika rjavega premoga. Ko so z izkopavanjem premoga prenehali, se je ustavilo tudi prečrpavanje vode, kotlina se je začela polniti z vodo in nastalo je jezero. Globoko je do 40 m, njegova površina meri 1,5 km2, obala pa okrog 3 km. Okolica jezera je danes poseljena z različnimi vrstami rastlin in živali, okoli pa je speljana tudi tri kilometre dolga naravoslovna učna pot, ki pelje mimo vseh glavnih značilnosti jezera. Jezero med ribiči slovi kot odlična destinacija za ribolov. Jezero daje veselje tudi ljudem, saj v poletnih mesecih omogoča plavanje, jadranje, čolnarjenje, supanje, potapljanje, pozimi pa predvsem drsanje. Jezero je odlično rekreacijsko in počitniško prizorišče za vso družino. Kočevsko vabi!

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Kočevje obstaja že vsaj od leta 1363, ko je bilo pod imenom Gottsche prvič omenjeno. Od takrat se je njegova podoba večkrat spremenila. Neprestano so ga napadali in pustošili Turki, ki so ga v 15. stoletju popolnoma požgali. Takrat je zrasel na novo ob reki Rinži, kjer stoji še danes. Kljub temu, da je bilo mesto po 2. svetovni vojni eno najbolj porušenih mest, bombardirano je bilo kar dvaindvajsetkrat, lahko v Kočevju najdemo številne zanimive stavbe. Ogledate si jih lahko na vodenem ogledu mesta, ki so ga poimenovali kar »Sprehod po Kočevju« in vključuje 23 zgodovinsko najzanimivejših stavb ter 2 mostova. Na »sprehodu« boste spoznali kje v Kočevju je kratek čas živel kaplan Franc Seliški Finžgar, kje je odraščala Ela Peroci, ali je most pri župnijski cerkvi res Karlov most ter številne druge zanimive zgodbe. Zanimive dogodivščine po Kočevju vabijo vso družino na izlet!

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Rekreacijski park Završnica leži v Dolini Završnice, ki obdana s kuliso mogočnih Karavank, zelenimi travniki in dišečimi gozdnimi pobočji vabi k zabavnem in aktivnem doživetju. Park je enostavno dostopen in ravno prav odmaknjen od utečenega vsakdana.Oddih v neokrnjeni naravi ob akumulacijskem jezeru, športni podvigi, lahkotni sprehodi in druge zelene aktivnosti vabijo v park družine, pohodnike, plezalce, planince in šolske skupine. Poleti lahko izbirate med 3 prostori za piknike in večjim prostorom za družabne prireditve, na voljo je ribarjenje, jahanje, igrišča za odbojko in nogomet. Pozimi je poskrbljeno za drsanje in sankanje, urejene so tekaške proge.Odlično preživet čas za vso družino!

Objavljeno v Gorenjska

Največji slovenski pesnik je otroštvo preživel v Vrbi, majhni vasi na Gorenjskem, v kmečki hiši iz 16. stoletja. Veža, hiša in kamra še danes kažejo takšno kot jo je poznal pesnik, posebno zanimiva je črna kuhinja, ki predstavlja srce starih kmečkih domačij. V nekdanji žitnici sta dragocena knjižna zbirka in stalna razstava o življenju Franceta Prešerna. Prisluhnite zgodbam iz Prešernovega otroštva, odkrijte kako so domači klicali pesnika v mladih letih in spoznajte kraje, ki so navdihovali našega velikega poeta. Vodeni ogledi po Prešernovi rojstni hiši so lahko prilagojeni šolskim skupinam, manjšim družbam ali posameznikom in družinam.

Objavljeno v Gorenjska

Arhitekt Jože Plečnik se je leta 1921 naselil v pritlični trnovski hiši na Karunovi 4, ki ji je v letih 1923–25 na zahodni strani dozidal valjasti prizidek. Tu je mojster do pozne starosti v zasebnosti živel odmaknjeno in samosvoje življenje. Odpravite se na arhitekturno avanturo in na vodenem ogledu ali delavnici spoznajte najslavnejšega slovenskega arhitekta, Jožeta Plečnika in njegova znamenita dela. V okrogli sobi v stolpu se boste seznanili z navihanim kužkom Sivkom, ki vam bo zaupal kakšno arhitektovo skrivnost, poduhali boste sestavino za mojstrov najljubši napitek, ki mu ga je pripravljala njegova gospodinja Urška, in spoznali zanimivosti, ki jih skrivata njegov prostrani vrt in skrivnostna hiša. Udeležite se lahko enega izmed javnih vodstev, ki potekajo vsako polno uro, družinskih delavnic v družbi žabice Ljubice ali posebnih družinskih vodstev, ki potekajo vsako drugo soboto v mesecu. Obisk Plečnikove hiše je odlična ideja za enodnevni družinski izlet, kjer lahko zraven pokukate še v skrie kotičke mesta Ljubljane.

Objavljeno v Osrednjeslovenska

Le 20 minut iz mesta se pod Tolstim vrhom (834 m) razteza smučišče Celjska koča, ki obsega več kot 4 ha površin. Kljub temu, da smučišče sodi v kategorijo manjših smučišč, ima vse kar imajo veliki. Zajema dve posodobljeni vlečni napravi s skupno zmogljivostjo 900 smučarjev na uro, odlični sistem umetnega zasneževanja s kompaktnim snegom, omogoča pa  tudi nočno smuko, saj je opremljeno z razsvetljavo. Ob izteku smučišča je otroški poligon s 60 m tekočim trakom. Pri nas se pod vodstvom učiteljev smučarske šole svojih prvih zavojev lahko naučijo tako odrasli kot otroci zato ni slučaj, da ga njegovi obiskovalci že vrsto let izbirajo za naj smučišče med manjšimi smučišči.

Objavljeno v Savinjska

V športnem parku v centru Hrastnika v neposredni bližini osnovne šole se nahaja zaprti bazen, ki meri 25 x 12 m. Na voljo sta tudi dve savni. Letno obišče bazen cca 25.000 kopalcev. V dopoldanskem času se v njem izvajajo aktivnosti za šole in vrtce, v popoldanskem času je namenjeno rekreativnem plavanju. Izvajajo tečaje plavanja za otroke, tudi dojenčke in malčke. Organizirajo tudi praznovanja rojstnih dnevov (najbolj so priljubljenja praznovanja za otroke). Hrastnik malo drugače, za vso družino!

 
Objavljeno v Zasavska

Trbovlje so največje mesto v Zasavju. Raztezajo se v okoli 6 km dolgi in ozki dolini reke Trboveljščice z večinoma strnjeno zazidavo. Trboveljska posebnost in značilnost so rudarske kolonije. Njihova množičnost govori o izredno velikem pomenu rudarstva in rudnika, ki sta 200 let zaznamovala podobo regije. Zasavski muzej Trbovlje obiskovalcem nudi možnost ogleda etnološke poti, ki predstavlja Trbovljske rudarske kolonije kot kulturno dediščino, ki v postrudarski dobi pripoveduje o prepletanju vsakdanjega dela in življenja od okoli leta 1890 naprej. Etnološka pot lahko poteka po daljši ali krajši turi. Celotna pot povezuje šest različnih tipov kolonij in je dolga približno 3 km. Krajša pot pa je dolga 1,5 km. Rudarska kolonija Njiva je bila narejena na nekdanjih njivah gostilničarja Počivavška. Domače ime je tudi Naselje na Njivi, Kolonija v Lokah in Počivavškova kolonija. Zgradbe so nepodkletene dvonadstropnice z odprtimi hodniki ali ganki in s prizidki na dvoriščni strani. V stavbah je bilo 144 enosobnih stanovanj. Naredili so jih v letih od 1896 do 1890. Loke so do leta 1953 zajemale cel osrednji in spodnji del Trbovelj. Rudarska kolonija Njiva je etnološki spomenik, za katerega velja varstveni režim I. stopnje. Del razstave je tudi rudarsko stanovanje na Njivi. Zanimiv izlet za vso družino!

Objavljeno v Zasavska

Leta 1995 je bila strojnica jaška rudnika Loke pri Kisovcu spremenjena v manjši rudarski muzej, 20 let kasneje pa je muzej dobil podobo, kakršno si zasluži. Fotografsko in dokumentarno gradivo ter različna orodja in pripomočki prikazujejo zgodovino rudarjenja in posamezne izseke iz dela rudarjev. Zgodba o rudarjenju v občini Zagorje ob Savi je dolga več kot 250 let ter polna zanimivih dejstev ter spominov, ki jih nosijo upokojeni rudarji ter njihove družine. Rudarski muzej Zagorje vam ponuja delček zanimive zgodovine časa, ki ga je Zagorje doživelo in ga kot rudarsko središče vrisalo na zemljevid Evrope. SREČNO!

Objavljeno v Zasavska

Živalski park NA JASI se nahaja v Selah pri Dobovi. Pri njih boste uživali v sožitju rastlin in živali. Prosto se boste sprehajali v zato namenjeni ograji, si ogledovali živali, o njih izvedeli zanimive informacije in nekatere tudi božali.
Na kmetiji prebivajo žerjavi, nanduji, črni labodi, afriško govedo (zebu), mini poniji, afriške pritlikave koze, različne vrste prašičev, ovc, osliček, pritlikavi zajčki in morski prašički, okrasna perutnina: purani, kokoši, gosi, race, pegatke, pav, golobi, papige, ribe koi krapi itd. ter seveda muce, ki na kmetiji ne smejo manjkati :)
Uživali boste v naravnem okolju, ki ga sestavlja ogromno vrst zanimivih rastlin. Ogledali si boste zeliščni vrt, kjer se boste prepuščali  vonjavam in se spočili na klopcah. Najmlajši pa se bodo lahko zabavali na igrišču z igrali, se sprehodili po senzorni poti in preprosti uživali. Primerno za poučno - zabaven družinski izlet.

Objavljeno v Posavska

Zeliščarska kmetija Plavica leži v slikoviti dolini Črmošnjice pod Kočevskim rogom. Osnovna dejavnost kmetije je ljubezen do zdravilnih rastlin. Obiskovalcem je na voljo velik park, na katerem si lahko ogledajo več kot 300 vrst zdravilnih rastlin. Obiskovalcem je na voljo tudi velika izbira semen in sadik zdravilnih rastlin. Če se odpravite na izlet na kmetijo Plavica, lahko izbirate med več programi, ki trajajo od ene ure do štirih ur.
Program Plavica traja eno uro in vsebuje ogled parka zdravilnih rastlin s strokovnim vodenjem ter degustacijo čaja iz programa Zakladi Roga.
Program Pikapolonica traja dve uri in vsebuje ogled parka zdravilnih rastlin s strokovnim vodenjem ter prikazom izdelave lončenih izdelkov na vretenu. Sledi degustacija roških čajev.
Program Videk traja tri ure in vsebuje ogled parka zdravilnih rastlin s strokovnim vodenjem in programom izdelave pripravkov iz zdravilnih rastlin za lastno uporabo, kot so tinkture, sirupi, poparki, mazila, zeliščna mila, zeliščna vina itd. Sledi degustacija pripravkov.
Program Julijan traja štiri ure in vsebuje vodenje po zeliščarski poti, ogled parka zdravilnih rastlin  s strokovnim vodenjem in prikazom izdelave izdelkov iz zdravilnih rastlin za lastno uporabo.
Program Tilen traja štiri ure in vsebuje ogled parka zdravilnih rastlin s strokovnim vodenjem in programom izdelave pripravkov iz zdravilnih rastlin ter degustacijo izdelkov. V program je vključen tudi ogled cerkve sv. trojice in romarske cerkve Marije pomočnice.

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Razkošje vode v zelenem okolju - dobra ideja za družinski izlet . Bazeni za sprostitev, za športno plavanje in za otroško veselje. Dva notranja bazena ter z njima povezan zunanji bazen s temperaturo 32 oC vse leto omogočata sprostitev v priznano učinkoviti termalni vodi. Dodatno brezplačna vodna aerobika ali hidrogimnastika za goste vsak dan ob 13. in 16. uri. Ljubitelji savn pa lahko obiščejo finsko, turško, rimsko ali zeliščno savno. Posebno doživetje sprostitve v Belokranjskem hramu – finski savni z vonjem po lesu!

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Notranji in zunanji termalni bazeni. Vodne in zračne masaže. Vodni slapovi, zavese in gejzirji. Atrakcije za otroke! Temperatura vode v zunanjih bazenih je 27 °C, v notranjih bazenih 32 °C. Sprostitev poleg plavanja zagotavljajo vodni in zračni mehurčki ter druge vodne masaže in atrakcije v bazenih. Termalna voda brbota tudi v whirlpoolu. Otroci uživajo v zunanjem bazenu – z gusarsko ladjo! Najmlajši se na pokritih bazenskih površinah zabavajo v čofotalniku. Popolna kombinacija za družinski izlet.

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Terme Čatež so prava destinacija za družinski izlet. Poleg zabave za malčke v mini klubu in jutranje vadbe ter plesnih večerov je tu tudi škrat Čatež. Rad pripoveduje zgodbe in se igra z otroki. V času praznikov in počitnic za nepozaben izlet pripravijo presenečenja. Poleg raznovrstnih bazenov ponujajo tudi družinska doživetja v Indijanski vasi, Divjem zahodu in Gusarskem zalivu, prav tako pa različne športne aktivnosti. Nepozaben izlet ali počitnice za vso družino.

Objavljeno v Posavska

Zbirka pesnika Otona Župančiča je postavljena v dveh prostorih v pritličju hiše, ki je zrasla na pogorišču Župančičeve domačije v Vinici. Na razstavi se obiskovalci s fotografijami in dokumentarnim gradivom najprej seznanijo s pesnikovo družino, njegovim otroštvom in mladostjo. Tu je predstavljeno tudi kulturno in socialno okolje, v katerem je odraščal, zlasti je poudarjen problem izseljevanja v Beli krajini. Temu v naslednji sobi sledi kronološki pregled Župančičevega literarnega dela in drugega ustvarjanja, pregled izdanih in prevedenih del ter njegovih prevodov tujih del. Zelo poučno za vso družino!

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Kartodrom Raceland se nahaja v Krškem, v neposredni blizini Nuklearne Elektrarne Krško. Pista je bila zgrajena leta 2006 in izpolnjuje medarodne pogoje CIK-FIA, B kategorije za karting. Dolžina proge je 1050m in širina 8-9m, ter je sestavljena iz skupno 16 zavojev, 9 levih in 7 desnih. Z vidika varnosti pa je ena najvarnejših pist, saj so njene izletne cone v vseh zavojih preko predpisanih, za še večjo varnost, pa skrbijo peščene izletne cone. "Dirkači" so jo označili kot zelo tehnično, kar dokazuje tudi njena razgibanost saj poteka na cca 4m višinske razlike, kar je za karting prava redkost. Na lokaciji Racelanda se nahaja tudi poligon varne vožnje in Restavracija Adrenalina. Nekaj za vso družino!

 

 

Objavljeno v Posavska

Na gozdnem območju Otočca, v neposredni bližini Hotela Šport in s pogledom na edinstveni rečni Grad Otočec, so športnim in adrenalinskim navdušencem na voljo 4 plezalni poligoni s skupno 45 postajami in 46 elementi spretnosti – za inovativno in razburljivo obliko rekreacije v naravi. Izvirna 2–3 urna zabava za vse starosti! Pustolovske dogodivščine med krošnjami dreves in doživetje sveta iz ptičje perspektive.Zagotovljena zabava za vso družino!

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Muzej na prostem Pleterje je živa domačija iz leta 1833. Dom leži v prelepi dolini izpod Gorjancev, kjer v tišini še danes živi duh preteklosti naših prednikov. V objemu pravljičnega gozda stojijo lesene hiške krite s slamo, katere dopolnjujejo številni gospodarski objekti. Ob mladih vrbah, ki nagibajo svoje veje in skrivnostno zakrivajo  malo posest se vije žuboreči potok. Tukaj je življenje še vedno živahno in pestro. Številne živali pozdravljajo biskovalce, ki prihajajo, da bi odkrili delček tistih vrednot, katere so danes že skoraj pozabljene ali izgubljene. Muzej na prostem Pleterje je izjemen biser v prikazu ljudskega stavbarstva na Dolenjskem. Kegljevičeva hiša iz leta 1833 je ena izmed zadnjih ohranjenih hiš z delujočo črno kuhinjo na Slovenskem. Baničeva hiša je deloma ohranjena in opremljena v nekdanji podobi, deloma pa prenovljena za potrebe sprejema gostov muzeja in samostana. Tu je predstavljena lončarska obrt, ki je značilna za to območje Slovenije. Lončarske izdelke je moč̌ kupiti v trgovini, kjer najdete še marsikateri za Dolenjsko značilen izdelek domače obrti. Poleg hiš stojijo še dvojni kozolec toplar, svinjaki, pod oziroma gospodarska stavba, namenjena mlatvi žita in spravilu sena, sušilnica za sadje in lan, vodnjak in stranišče »na štrbunk«. Obisk muzeja je lahko nepozaben izlet za vso družino.

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Kolpa je velika atrakcija za ljudi vseh starosti. Poleg kolesarjenja in pohodništva je tu tudi kopanje v kristalno čisti vodi. Reka teče v neokrnjeni naravi in poteka tudi po meji Slovenija-Hrvaška. Je del Krajinskega parka Kolpa in je izredno bogata z živalstvom in rastlinstvom. Ob njej so nastanjene nekatere redke in ogrožene ptice, ki še bolj popestrijo samo reko. V reki živi kar 26 avtohtonih vrst rib. Za popotnike so ob Kolpi prijazne kmetije in kampi, kjer vam bodo tudi postregli s okoliškimi specialitetami. Reka Kolpa z urejenimi kolesarskimi potmi in prekrasnim okoljem vas vabi na ogled in sprostitev ob njeni kristalni gladini. Prijetno okolje za družinski izlet in preživljanje prostega časa.

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Kartuzijanski samostan Pleterje, latinsko Domus sanctissime Trinitatis, je samostan reda kartuzijanov, najstrožjega moškega reda v rimskokatoliški Cerkvi. Leži na Dolenjskem, blizu Šentjerneja. Kartuzijanski red je nastal v 11. stoletju v Franciji. Od tod se je že v srednjem veku razširil tudi na slovenska tla, kjer so nastale štiri kartuzije. Pleterje so izmed njih najmlajša. Ustanovil jo je celjski grof Herman II. leta 1403. Danes so Pleterje edina živa kartuzija v slovanskem svetu. Kartuzijani združujejo samotarsko življenje z občestvenim. Bivajo v med seboj ločenih celicah, ki jih zapuščajo le trikrat na dan za skupno bogoslužje. V svojih celicah so zaposleni z molitvijo, s premišljevanjem ter z intelektualnim in ročnim delom. Poleg patrov, ki živijo v strožji samoti in so vsi duhovniki, so še bratje laiki, ki skrbijo za obratovanje samostana na gmotnem področju. Ob nedeljah in večjih praznikih se menihi večkrat srečujejo pri bogoslužju, v obednici ter skupnem razvedrilu. Enkrat tedensko pa hodijo na daljše sprehode v okolici. Skupno bogoslužje je v latinščini in je vedno peto. Pri tem uporabljajo starodavne gregorijanske napeve brez instrumentalne spremljave. Kartuzijanski red je eden redkih katoliških meniških redov, kjer se je način življenja do danes ohranil brez bistvene spremembe. Danes živi po svetu približno 350 kartuzijanov v 21 samostanih. Kartuzijani so skupnost samotarjev, kjer menihi v samoti in molku posvečajo hoji za Kristusom. Zato je večji del samostana v klavzuri – nedostopen javnosti. Za obiskovalce je odprta stara gotska cerkev iz leta 1406 , kjer je na ogled multivizija o življenju menihov ter kulturnozgodovinskih zanimivostih kartuzije. Na ogled je tudi samostanski muzej na prostem, ki predstavlja staro tradicionalno kmečko domačijo iz leta 1833. Za pohodnike je urejena Pleterska pot, ki ima tri dele in vas sprva vodi skozi gozd, nato se vzpne med vinograde na Pleterski hrib ter zaključi z ogledom muzeja na prostem. Ob samostanskem drevoredu stoji geološki steber, kjer so na enem mestu zbrane različne kamnine Dolenjske, ki so nastajale milijone let in predstavljajo del geološke dediščine, ki služi v učno-vzgojne namene. Zanimiv obisk Dolenjske, za vso družino!

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Grad Rajhenburg, pozidan na razglednem kopastem skalnem pomolu nad izlivom potoka Brestanica v reko Savo, je eden najpomembnejših grajenih spomenikov srednjeveške kulture na Slovenskem. V letih od 1131 do 1147 ga je pozidal salzburški nadškof Konrad I. S stavbo in pripadajočim posestvom so upravljali ministeriali, ki so dobili ime po gradu – Rajhenburški. Po izumrtju rodbine, ki je skozi stoletja prerasla v vplivno družino z viteškim nazivom, so številni lastniki stavbi dodajali nove elemente in ji postopoma dali podobo, kakršno občudujemo danes. Leta 1881 so grad Rajhenburg kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan. Trapisti so, kot prvi proizvajalci na Slovenskem, že leta 1896 začeli industrijsko proizvajati kakovostne čokoladne izdelke in likerje, ki so jih prodajali po celi Evropi. Samostan je deloval do okupacije aprila 1941, ko je nemška nacistična oblast v gradu in pripadajočih gospodarskih poslopjih vzpostavila največje taborišče za izgon Slovencev. Od leta 1968 pa je grad namenjen predvsem muzejski in prireditveni dejavnosti.

Ob sprehodu skozi grajsko stavbo si lahko ogledamo stalne razstave:
Stavbni razvoj in prenova gradu Rajhenburg; Slovenski izgnanci 1941–1945; Trapisti v Rajhenburgu; Primož Kozmus, Odličja; Brestaniške miniature; Grajsko pohištvo 18. in 19. stoletja iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije; Jože Ciuha, Podobe časa; Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948–1966.

Grad ima ohranjeni kar dve kapeli: romansko iz 12. in gotsko iz 16. stoletja, kar je velika posebnost v celotnem srednjeevropskem prostoru. Renesančni bivalni del z razkošno dvorano zaključuje bogato poslikana soba s freskami, ki predstavlja redek primer profanega stenskega slikarstva na Slovenskem iz obdobja 16. stoletja. Prirejajo tudi raznovrstne kulturne dogodke (koncerti, gledališke predstave, predavanja ipd.) in občasne razstave dopolnjujejo raznolike ob-razstavne dejavnosti in predvsem za mlade obiskovalce oblikovane ustvarjalne delavnice. Skrbno je urejeno tudi predgradje z obnovljenim mostovžem in zeliščnim vrtom. Muzejska trgovina ponuja številne lokalne proizvode in brestaniško čokolado. Esence čokolade pa prežemajo grajsko stavbo na vsakoletnem Rajhenburškem dnevu čokolade in likerjev. V grajsko kavarno in slaščičarno vabita kava in izvrstno pecivo.

Zelo zanimiv obisk Posavja za vso družino, za otroke pa je še posebej veličastna proizvodnja čokoladnih izdelkov!

Objavljeno v Posavska

Kostel je drugi največji grajski kompleks v Sloveniji, ob katerem je še vedno živo naselje. Grad Kostel je prvič izpričan leta 1336. Skozi Kostel je vodila ena izmed glavnih vpadnih poti Turkov, ki pa so grad zadeli le enkrat. Leta 1809 so ga porušili francoski vojaki, njegova obnova pa poteka šele zadnja leta. V bližini gradu ne spreglejte znamenitosti gavge, le nekaj kilometrov oddaljene pa so zanimive naravne znamenitosti Kurja glavica, Hribska stena in slap Nežica, katerega prameni ob obilnejšem deževju segajo prav do glavne ceste. Obnovljeni kal – lokva v vasici Ajbelj pa velja za izjemno zapuščino prednikov. Zanimiv izlet za vso družino.

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Grad Brežice gospoduje na pomolu nad levim bregom Save. V virih je prvič omenjen l. 1249.  Renesančno trdnjavsko zasnovo sestavljajo štirje trakti, ki obrobljajo notranje dvorišče. Notranjost gradu je razkošna baročna rezidenca. Le delno ohranjeno opremo in detajle je grad dobil v času Attemsov. Baročno predelavo s konca 17. in začetka 18. stoletja je nadgradila razkošna poslikava, posebej v največji posvetni baročni dvorani z zrcalnim stropom pri nas (Frančišek Karel Remb, 1699). Okrašena dvorana z ohranjenimi dvojnimi stopnišči ob straneh je najbolj kakovostno poslikan ohranjen posvetni baročni prostor v Sloveniji. S freskami sta okrašena še dvoramno stopnišče (Herkulova zgodba) ter kapela (Poveličanje križa). V gradu je lokalni muzej z različnimi zbirkami (arheologija, etnologija, kmečki upori, NOB, Galerija Frana Stiplovška). Grad Brežice je vreden ogleda, zato se odpravite na družinski izlet v Brežice z okolico.

Objavljeno v Posavska

Frančiškanski samostan Novo mesto s svojo več kot 500-letno zgodovino skriva v svojih nedrjih knjižno gradivo, ki se je skozi stoletja nabiralo in pokriva različna področja. Knjižnica velja za najstarejšo novomeško knjižnico. Za skupine in posameznike je možen ogled dela knjižnice in predstavitev nekaterih zanimivosti. Poleg knjižnice vam pokažemo tudi vrt, cerkev, križni hodnik in staro samostansko obednico. Predstavitev je primerna za različne starostne skupine (šolarji, dijaki, študenti, del. kolektivi, upokojenci, …).Poučen izlet za vso družino!

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Kmetija Mlinar slovi po ekološki reji goveje živine. V hlevu imajo 40 glav krav dojilj, ki se pasejo od maja pa vse do prvega snega na 40 ha pašnikov, teleta se rodijo na pašniku. Ribogojstvo je ena izmed dopolnilnih dejavnosti, saj na potoku Mlinščica vzredijo letno do 3 tone postrvi šarenk, bolj natančno kalifornijskih. Te ribe postrežejo pečene na njihovem turizmu, ostale pa prodajo. Na kmetiji se poleg goveda pasejo tudi konji. Kar sedem jih je: Dika, Bor, Car, Grof, Živa, Živko ter najmanjši poni za otroke je Poncho. Vabijo vas na izlet v naravo, na kmetiji postrežejo tudi z marsikatero domačo specialiteto.

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Z obiskom domačije Cvitkovič se boste preselili v čas, ko ljudje niso tako hiteli kot danes. Vrnili se boste nekaj desetletij nazaj. Spoznali boste predelavo lanu, popestreno z ogledom dejavnosti in izdelkov, ki so vsaki belokranjski hiši dajali domačnost in toplino. Naučili se boste tudi pisanja belokranjskih pisanic, ki slovijo daleč po svetu in so najbolj značilne prav za kraj Adlešiči. Izdelujejo: prte, otirače, torbice, mošnjičke, zavese, knjižna kazala in druge izdelke, ki jih krasimo z belokranjskim tkaničenjem, slovenskim narodnim vezom, čipko, ažurom in druge izdelke iz naravnih materialov. Izdelki imajo certifikat kakovosti domače obrti.

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Dežela kozolcev je prvi muzej s kozolci na svetu, v katerega so prestavljeni in obnovljeni vsi tipi kozolcev, ki jih pozna slovensko etično območje. V muzeju je zastopanih vseh 6 tipov kozolcev: enojni (enojni, enojni s plaščem in enojni vzporedni) in dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Velikost Dežele kozolcev je 2,5 hektarja, med kozolci pa je 1 kilometer sprehajalnih poti. Najstarejši kozolec v muzeju je Lukatov toplar in izhaja iz leta 1795. Dežela kozolcev je samo ena. Najdete jo v občini Šentrupert na Dolenjskem. Dežela kozolcev ponuja: prijetno okolje za sprehode med kozolci, strokovno vodenje skozi muzej na prostem, izobraževane delavnice za vse generacije, izvirna in naravna otroška igrala, oddajanje prostora za družabne, kulturne in poslovne dogodke, izdelke in pridelke podeželja Srca Slovenije. Čudovit izlet za vso družino.

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Banova domačija se nahaja v vasi Artiče in datira okoli leta 1780. Gospodarsko poslopje je sestavljeno iz petih delov, zgrajenih v daljših časovnih zamikih. Zato je ta domačija z vidika etnologije edinstven in originalen primer zgodovinske, arhitekturne in kulturne dediščine teh krajev. Če se odločite za družinski izlet na domačijo, si lahko ogledate obnovljeno hišo, gospodarsko poslopje, svinjake s svinjsko kuhinjo, vinski hram z vinogradom, čebelnjak, koruznjak, sušilnico za sadje, zasajen sadovnjak s starimi sortami sadja in obnovljeno mlako. Zbrano in razstavljeno je že preko 400 raznih orodij, ki omogočajo izvirne predstavitve delovnih običajev iz preteklosti.  Banova domačija  je tudi izhodiščna točka za rekreativce, ki se odpravijo na pohod po zanimivi in lepi Artiški sadjarski pešpoti, ali pa s kolesom po kolesarski poti.

Objavljeno v Posavska

Ob koncu mlajše kamene dobe,to je pred približno 5000 leti pred Kristusom, je bila jama zelo povezana z ljudmi, ki so živeli v njeni okolici. V njej so pokopavali trupla, ki so jih samo položili na tla, da strohnijo. Pridali so jim nakit, orodje in orožje.V glinasto posodo so jim darovali hranokot popotnico za v onostranstvo: ječmen, pšenico, bob, grah in kose mesa domačih in divjih živali. Kurili so tudi ogenj, saj so arheologi odkrili oglje in ostanke pepela. Vsi obredi, ki so jih opravljali ob pogrebih, so bili povezani z njihovim verovanjem. Zanimiv izlet za družine, ki iščejo ideje za zgodovinski izlet.

Objavljeno v Posavska
300x250_1.jpg

Regije Slovenije

Slovenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Posavska Jugovzhodna Slovenija Primorsko-notranjska Osrednjeslovenska Gorenjska Goriška Obalno-kraška