Grančišče je manjša vzpetina, ki se dviga zahodno do jugozahodno od Mojstrane. Z vrha, na katerem je mini Aljažev stolp in panoramska tabla, se nam odpre lep pogled na Dovje, Mojstrano, Dovško Babo, Stol, pobočja Jerebikovca, Luknjo in ostenja in vrhove nad dolino Vrata.

Čas hoje: 0 h 25 min
Zahtevnost: lahka označena pot
Višinska razlika: 169 m
Priporočena oprema: športna obutev in oblačila

Od parkirišča pri muzeju nadaljujete približno 100 metrov po cesti proti Vratom, nato pa zavijete ostro desno na cesto (Pod Grančiščem), ki vodi proti ostenju Grančišča. Cesta vas vodi mimo nekaj hiš nato pa kmalu na levi strani v gozdu opazite informativno tablo o zavarovanih plezalnih poteh. 
Obiskovalcu sta na izbiro dve plezalni poti. Modra (lažja) Aljaževa pot in rdeča (težja) Pot mojstranških veveric. Za vzpon po opisani poti je obvezna uporaba kompleta za samovarovanje in čelade; opremo si lahko izposodite v Slovenskem planinskem muzeju. Vsem, ki se na plezalno pot odpravljate prvič, priporočamo najem vodnika, ki bo poskrbel, da boste ob plezanju varni. Z vrha, na katerem je mini Aljažev stolp in panoramska tabla, se vam bo odprl lep pogled na Dovje, Mojstrano, Dovško Babo, Stol, pobočja Jerebikovca, Luknjo in ostenja in vrhove nad dolino Vrata. Sestopimo po lahki poti skozi gozd, ki je označena s tablo „Mojstrana“. Plezalni poti nista namenjeni sestopu. Za alpinistično orientirane družine!

Čas hoje: 1 h
Zahtevnost: izjemno zahtevna označena pot
Višinska razlika: 186 m
Priporočena oprema: čelada, komplet za samovarovanje

Dolina Vrata iz osrčja Julijskih Alp vodi do vznožja Triglavske severne stene slovenskega višinskega rekorderja Triglava. Je največja ledeniška preoblikovana dolina na severni strani Julijskih Alp, ki se razteza od Mojstrane do vznožja severne stene. Na poti pridemo najprej do dveh slapov s skupnim imenom Peričnik. Do Vrat od Peričnika vodi pot pod »Galerijami«. Galerije predstavljajo izvotljene in ponekod previsne konglomeratne kamnine, ki jih je izdolbel in spodkopal potok, ki danes teče globoko spodaj. Vrata si lahko ogledate tudi, če niste gornik ali alpinist. Lahko se do doline pripeljete iz Mojstrane po makadamski, deloma asfaltirani cesti, lahko pa jih dosežete po pešpoti -  Pot Triglavske Bistrice (avto lahko pustite pri Slovenskem planinskem muzeju). Poleti si lahko v Aljaževem domu privoščite različne planinske dobrote. Primeren obisk Alp za vso družino!

Priporočena oprema: pohodna obutev, oblačila.

Čas hoje: Pot Triglavske Bistrice: 3h

V pristni alpski hiši iz 17. stoletja etnološka zbirka na avtentičen način prikazuje življenje premožnejše kmečke družine 19. stoletja. Na ogled je za Gornjesavsko dolino značilno poslikano pohištvo - skrinje, postelja in druga notranja oprema. Na »zolu« na podstrešju ter v enem od »štiblov« pa so razstavljena kmečka orodja in orodja za opravljanje različnih domačih obrti. Spodaj je prostor za občasne razstave in soba posvečena slovenskemu pisatelju Josipu Vandotu, očetu najbolj znanega slovenskega »superjunaka«, Kekca. Obudite raziskovalca v otroku in se odpravite na nedeljski izlet na Gorenjsko.

Mlačca je krajša soteska za Mojstrano na odcepu asfaltne ceste proti Radovni ali Bledu. Peš jo dosežete, če iz Mojstrane najprej sledite pešpoti št. 16 proti Peričniku po desnem bregu Bistrice. Pri zadnjem mostičku se Mojstrana zaključuje z naseljem Fabrka čez reko, vi pa ostanete na desnem bregu, zapustite pešpot in se povzpnete v gozd. Za teniškimi igrišči se začne soteska Mlačca.

Najbolj je poznana po atraktivnih živih jaslicah, ki v božičnem in novoletnem času privabljajo množice obiskovalcev. Na ogled je visoka stena objeta v debel led in razkošje ledenih podob, ki jih pripravlja Društvo lednih plezalcev. Zagotovo vredno ogleda za celo družino. Soteska Mlačca je tudi vrtec za ledno plezanje v katerem se učijo začetniki in kalijo profesionalci. Če vas mika preizkusiti se v lednem plezanju, vas aktivnost v prekrasni ledni soteski ne bo razočaralo.

V dolini Vrata, na poti proti Aljaževemu domu, približno štiri kilometre iz Mojstrane, se nahaja čudovit slap Peričnik. Pada kar 52 metrov globoko. Vredno ogleda na enodnevnem izletu na Gorenjsko in za sprehod po Triglavskem narodnem parku.

Od Koče pri Peričniku (750 m) pridemo v desetih minutah do spodnjega slapa in občudujemo mogočen padec vode čez konglomeratno steno. Lahko se povzpnemo še k zgornjemu slapu, vendar je njegova višina le 16 metrov. Slap Peričnik je po priljubljenosti in obiskanosti med najbolj znanimi slovenskimi slapovi. Tudi pozimi je slap izredno slikovit, saj zamrzne v nešteto ledenih kapnikov in sveč. Posebna privlačnost slapu je, da se pod njim lahko sprehodimo. Pri hoji okoli je potrebno biti previden, saj je steza spolzka in nezavarovana.

Razkošje vode v zelenem okolju - dobra ideja za družinski izlet . Bazeni za sprostitev, za športno plavanje in za otroško veselje. Dva notranja bazena ter z njima povezan zunanji bazen s temperaturo 32 oC vse leto omogočata sprostitev v priznano učinkoviti termalni vodi. Dodatno brezplačna vodna aerobika ali hidrogimnastika za goste vsak dan ob 13. in 16. uri. Ljubitelji savn pa lahko obiščejo finsko, turško, rimsko ali zeliščno savno. Posebno doživetje sprostitve v Belokranjskem hramu – finski savni z vonjem po lesu!

Zbirka pesnika Otona Župančiča je postavljena v dveh prostorih v pritličju hiše, ki je zrasla na pogorišču Župančičeve domačije v Vinici. Na razstavi se obiskovalci s fotografijami in dokumentarnim gradivom najprej seznanijo s pesnikovo družino, njegovim otroštvom in mladostjo. Tu je predstavljeno tudi kulturno in socialno okolje, v katerem je odraščal, zlasti je poudarjen problem izseljevanja v Beli krajini. Temu v naslednji sobi sledi kronološki pregled Župančičevega literarnega dela in drugega ustvarjanja, pregled izdanih in prevedenih del ter njegovih prevodov tujih del. Zelo poučno za vso družino!

Z obiskom domačije Cvitkovič se boste preselili v čas, ko ljudje niso tako hiteli kot danes. Vrnili se boste nekaj desetletij nazaj. Spoznali boste predelavo lanu, popestreno z ogledom dejavnosti in izdelkov, ki so vsaki belokranjski hiši dajali domačnost in toplino. Naučili se boste tudi pisanja belokranjskih pisanic, ki slovijo daleč po svetu in so najbolj značilne prav za kraj Adlešiči. Izdelujejo: prte, otirače, torbice, mošnjičke, zavese, knjižna kazala in druge izdelke, ki jih krasimo z belokranjskim tkaničenjem, slovenskim narodnim vezom, čipko, ažurom in druge izdelke iz naravnih materialov. Izdelki imajo certifikat kakovosti domače obrti.

Želite spoznati življenje v Beli krajeni? Privoščite si družinski izlet v Belokranjski muzej v metliškem gradu, kjer je na ogled razstava o življenju v Beli krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja. Pod njegovo okrilje spadajo še Spominska zbirka Otona Župančiča na Vinici, Krajevna muzejska zbirka Semič in Galerija Kambič v  Metliki.

Samostan v Stični je najstarejši in edini še delujoči cistercijanski samostan na Slovenskem in obenem eden največjih kulturnih, sakralnih in arhitekturnih spomenikov pri nas. Njegovi začetki segajo v leto 1132, v čas romanike. Samostan je kmalu postal versko, cerkveno, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Samostanska knjižnica je do jožefinskih reform varovala dragocene iluminirane Stiške rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja. V Stični je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben Stiški rokopis, eden prvih pisnih spomenikov v slovenščini. Vse do danes je ohranjeno najstarejše jedro samostana, ki ga tvorita križni hodnik in redovna cerkev. V času reform Jožefa II. leta 1784 je bil samostan razpuščen. Po 114 letih, leta 1898, so se beli menihi vrnili v Stično. Stična je znova verski in odličen kulturni center z zbirko verskega muzeja. V muzeju sta predstavljena zgodovina krščanstva v Sloveniji in razvoj cistercijanov, posebej je postavljena kulturnozgodovinska zbirka. Obiskovalci si radi ogledajo galerijo slikarja patra Gabrijela Humka in spominsko razstavo patra in zeliščarja Simona Ašiča. Odpravite se na izobraževalni družinski izlet.

Rekreacijsko turistični center Krvavec se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je od glavnega mesta, Ljubljane, oddaljen le 25 km, od Kranja 17 km in od Bleda le 35 km. Je primerna točka tako za enodnevni izlet kot za daljše počitnikovanje. Skupaj s hoteli, apartmaji na smučišču in v dolini ter bližnji okolici so za obiskovalce, ki si želijo večdnevnega smučanja na Krvavcu, pripravljeni zanimivi paketi nastanitve in smučanja. Smučišče Krvavec nudi 30 km odlično urejenih smučarskih prog, na nadmorski višini od 1.450 m – 1.971 m. Ta nadmorska višina omogoča čudovite pogoje za smučanje na naravnem in kompaktnem snegu. Smučišče jamči 100 smučarskih dni v vsaki sezoni. Proge so razgibane in primerne za smučarje rekreativce in tekmovalce. Bogata dodatna ponudba šole smučanja, izposoje in servisa smučarske opreme, proge z elektronskim merjenjem časa, poligona varne vožnje, poligona za začetnike z igrali, Mannerjevega otroškega parka, otroškega traka in vrtiljaka privabijo tudi številne smučarje začetnike.

Glavni adut Kranjske Gore, ki si zasluži več kot le enodneven izlet, so zagotovo smučišča. Le-ta se raztezajo po pobočju Vitranca, mimo Podkorena vse do Planice. Prepletena so s trinajstimi vlečnicami in šestimi sedežnicami, od katerih so štiri štirisedežnice. Večji del prog, kar 80 hektarov, tudi umetno zasnežujejo. Na njih boste našli tako začetnike kot že izkušene smučarje. Slednji se bodo najbolje počutili v Podkorenu, kjer je tekmovalni poligon, na katerem se vsako leto odvija tekma za Svetovni pokal v alpskem smučanju. Vsi začetniki in mlajši obiskovalci pa lahko izbirajo med vlečnicami, ki so poimenovane po Vandotovih junakih – Kekec, Mojca, Rožle, Tinkara, Pehta, Bedanec. V Kranjski Gori je tako poskrbljeno za celo družino, še posebej za otroke. Smučišče ponuja tudi nočno smuko. Za vse tiste, ki se s smučmi in palicami šele spoznavajo, je velika ponudba smučarskih šol. Obvladajo vse: alpsko smučanje, smučarski tek, deskanje na snegu in še marsikaj. V kraju je poskrbljeno tudi za izposojo vsega, kar za smučanje potrebujete. Smuči, palice, čelade dobite v kar petih izposojevalnicah, ki se nahajajo na samem smučišču. Da pa ne boste lačni in žejni, je na smučišču poskrbljeno s pestro gostinsko ponudbo.

Ste pripravljeni na planinsko pustolovščino?
Prepustite se muzejski pripovedi, ki jo boste doživeli med lastnim vzponom na goro. Skozi enajst vsebinskih sklopov prehodite mejnike slovenske gorniške, alpinistične in gorskoreševalne zgodovine ter spoznajte vzgibe, ki ljudi že od nekdaj vlečejo v gore oziroma začutite svojevrstno privlačnost, magičnost gora. Avantur željni se boste preizkusili v Pobegu v bivak. Kako je bila legendarna »dvojka« videti od znotraj in kako so jo doživljali planinci, pa lahko vidite in slišite tudi brez avanture. Očaral vas bo virtualni pogled z njene originalne lokacije pod Rokavi in s tridesetih drugih slovenskih vrhov. Še niste bili na Triglavu? Omogočamo vam virtualni sprehod na našega očaka. Če ste ljubitelji planin in gora, je izlet v muzej prava odločitev.

V »Škratovo deželo« vodi skrivnostna pot. Škratje so ves čas korak pred otroci in jim puščajo znamenja, da so na pravi poti. Otroci morajo nenehno pozorno opazovati naravo in okolico, ker jih lahko škratje vsak trenutek presenetijo. Ko vstopijo skozi vrata Škratove dežele, se jim škratje končno prikažejo. Vstop v Škratovo deželo je možen le v spremstvu škratov vodnikov. To je izlet, ki ga otroci ne bodo pozabili!

Zabava za stare in mlade, po gozdnih poteh in cestah v okolici Kranjske Gore. Izbirate lahko med dnevnim sankanjem s pogledom na zasnežene gorske vrhove in nočnim sankanjem, ko se ob soju bakel ali po cesti spustite v dolino.

Rovi pod starim Kranjem so ena največjih turističnih zanimivosti Kranja. Mesto Kranj skriva številne umetne podzemeljske objekte, med drugim tudi staro mestno zaklonišče. V 1.300 metrov dolgih rovih lahko občudujete čisto prave kapnike in zanimive jamske živali. Najpogostejši vrsti sta jamska kobilica in pajek jamska meta. Zanimivi, čeprav redki prebivalci pa so tudi netopirji. V rovih si lahko ogledate tudi razstavo, ki podrobneje predstavlja kranjsko podzemlje in rove pod starim Kranjem. Na ogled je razstava mineralov in fosilov, rekonstruirano zaklonišče iz 2. sv. vojne in simulacija letalskega napada. Celo leto pa se v rovih odvijajo različni dogodki (Vinska pot v rovih pod starim Kranjem, Noč čarovnic za otroke, Noč čarovnic za odrasle in drugi manjši dogodki). Vabljeni na družinski izlet na Gorenjsko!

V Prešernovi hiši v Kranju, kjer je od jeseni leta 1846 pa do smrti 8. februarja 1849 prebival najpomembnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren, je urejen spominski muzej s pesnikovimi originalnimi deli, dragocenimi zgodnjimi tiski in sobo, opremljeno z originalnim pohištvom. V tej sobi je sodobno postavljena stalna razstava, ki prikazuje pesnikovo življenje. Prešernov spominski muzej je vreden ogleda in zanimiv izlet za vso družino. Hiša je bila v muzej preurejena leta 1964 po načrtih arhitekta Toneta Bitenca. Na pročelju je spominska plošča, odkrita ob stoti obletnici pesnikovega rojstva. Hiša je sestavljena iz dveh delov, ki sta bila že v 17. stoletju združena najprej z lesenim in pozneje z zidanim arkadnim hodnikom. V pritličju so po zadnjih obnovitvenih delih ob dvestoletnici pesnikovega rojstva (leta 2000) odkrili poslikavo iz 19. stoletja. Tu prirejajo likovne razstave in manjše kulturne prireditve.

Pocarjeva domačija, muzejsko urejena hiša, velja za eno najstarejših domačij v Triglavskem narodnem parku. S svojim videzom, bogato zbirko razstavljenih predmetov in zgodbo kustosa o Pocarjih pričara obiskovalcu sliko življenja v krajih pod Triglavom od daljnih stoletij do danes. V poletnih mesecih je skedenj domačije prireditveni prostor za predstavitve kulturnega ustvarjanja ljudi v parku in njihovih prijateljev. Do Pocarjeve domačije vodi  kolesarska pot Radovna  (od Krnice pri Zgornjih Gorjah). Atraktiven izlet za vso družino.

Očarljivo urejen park Brdo je zakladnica kranjske aristokratske zgodovine. Na sprehodu po njem lahko občudujete bogato floro in favno ter spoznate mnoge znamenitosti, kot so grad Brdo, nekdanja grajska pristava, stara oranžerija, dragocena kiparska zbirka, čebelnjak s panjskimi končnicami znanih slovenskih slikarjev, s slamo kriti kozolci toplarji ... Park Brdo lahko obiščete vse dni v letu, sami ali v spremstvu tamkajšnjega vodnika. Park Brdo si v zimskem času ob ustreznih snežnih razmerah lahko ogledate s sanmi, v preostalih mesecih pa ob lepem vremenu s kočijo. Zelo barvit družinski izlet!

Zelenci so naravni rezervat na meji treh držav. Njihova pomembnost je v pričevanju o dogajanju v geološki preteklosti. Predstavljajo življenjski prostor zanimivih živali ter rastišče redkih in ogroženih rastlin. Neokrnjena narava Zelencev z okolico s številnimi izviri in smaragdno zelenim jezerom je našla svoje mesto na slikarskih platnih Ladislaua Benescha in v Davyjevih besedah. Sir Humphry Davy, sloviti naravoslovec, oznanjevalec krasot te gorske krajine, je namreč z vso iskrenostjo zapisal: Najbolj se mi je priljubila Savska dolina s svojimi slapovi in jezeri. Ne poznam v Evropi nič lepšega.

Martuljški slapovi so pravi biser slovenskega alpskega sveta. Zaradi lepega in lahkega dostopa skozi slikovito sotesko so priljubljena izletniška točka. Izhodišče za obisk slapov je vasica Gozd Martuljek. Pod skalnimi stenami se zbira voda potoka Martuljek, se nato spušča v treh stopnjah čez 110 m visoko steno in tvori Zgornji Martuljkov slap. Pod njo teče potok skozi 500 m dolgo sotesko in ponovno pade čez 50 m visoko steno, kar imenujemo Spodnji Martuljkov slap, v nižjo, 400 m dolgo in ozko v apnenec izdolbeno Martuljkovo sotesko. Res prijeten oddih in družinski izlet v naravi!

Se spominjate skrivnega rova, skozi katerega je Brincelj hodil nabirat zdravilna zelišča? Prav tistega, ki ga je Bedanc iskal pol svojega življenja? V Kekčevi deželi vam bodo pokazali rov, ki pelje v Kekčevo deželo. Kekec vam bo postregel s pastirsko malico, teta Pehta vam bo povedala nekaj skrivnosti o zdravilnih zeliščih in pokazala novo drčo z njene podstrehe. Z malce sreče boste srečali tudi Bedanca, ki je letos po pripovedovanju sodnika Vitranca postavil ducat novih izjemno nevarnih in prepovedanih pasti. Brincelj vas komaj čaka, da vam pove, kako je ukanil besnega Bedanca. Kekec ima nove prijateljice, Berto, Mišo, Nani, Buši in najmanjšo Rožco. Pridite jih pogledat in spoznali jih boste. Otroci bodo navdušeni, zato jim privoščite malo sanjskega sveta in nepozaben izlet.

V nekdanjih opuščenih glinokopih je nastalo več jezerc. Jezerca pri Bobovku obsegajo območje okrog treh jezer: Čukova jama, Krokodilnica in Ledvička. V poletnem času privabljajo številne kopalce, pozimi pa drsalce, možen je tudi ribolov. Močvirski kompleks okoli jezerc je edinstven naravni spomenik. Porasle vodne površine in obrežna tržišča z vrbami, kjer raste 236 različnih vrst rastlin, so postala pomembna kot biotop za gnezdilke, še bolj pomembna pa so kot vmesno počivališče na selitveni poti ptic in s tem eno najpomembnejših močvirij na Gorenjskem. Na jezercih in v bližnji okolici so opazovali več kot 150 vrst ptic. Za ljubitelje neokrnjene narave so Jezerca pri Bobovku nepozaben izlet.

Ledena dvorana Zlato polje vam na umetnem drsališču nudi šport, zabavo, sprostitev, družinsko zabavo in izlet - vse na enem mestu. Na drsališču si lahko proti plačilu izposodite tudi drsalke (3 evre). Za otroke do 10 let je vstop na drsališče brezplačen (za ostale od 2-3 evre).

Čebelarski muzej v prvem nadstropju Radovljiške graščine je nedvomno najbogatejši muzej, ki  prikazuje večstoletno in svetovno znano tradicijo čebelarstva v Sloveniji. Privoščite si družinski izlet in odletite v svet kranjske sivke, spoznajte zgodovino čebelarjenja in občudujte raznovrstne panjske končnice. Zbirko Čebelarskega muzeja sestavljajo tri ključne teme, ki zaznamujejo naše čebelarjenje: zgodovina čebelarjenja na Slovenskem s svetovno znanimi čebelarji, poslikane panjske končnice in avtohtona rasa čebele, kranjska sivka. Obisk Čebelarskega muzeja lahko končate ob ogledu dokumentarnega filma o kranjski sivki oziroma kranjski čebeli, avtohtoni slovenski rasi čebele.

Grad Snežnik, beli grad, obdan z velikim parkom z drevoredi in jasami, se tiho zrcali v izvirski vodi ribnika z racami mlakaricami, kleni in potočnimi postrvmi. Prva omemba gospodov Snežniških sega v 13. stoletje. V poznejših stoletjih je bil grad v lasti uglednih kranjskih plemiških družin Lamberg, Scheyer, Raumschissl, Eggenberg, Auersperg (Turjaških) in Lichtenberg; v 17. stoletju je bil pomembno upravno središče tega dela Notranjske. Sprehod skozi štiri grajske etaže nam pričara vzdušje izpred stotih in več let, saj so grajske sobe še vedno opremljene s pristnim pohištvom in drugo opremo iz druge polovice 19. stoletja. Posebnost muzejskega gradu Snežnik je soba v egipčanskem slogu iz začetka 20. stoletja. Sedanja grajska podoba s predzidjem in stolpi je iz 2. polovice 19. stoletja, potem ko ga je skupaj z obsežnimi gozdovi leta 1853 kupila in kot poletno ter lovsko rezidenco temeljito obnovila nemška družina saških knezov Schönburg-Waldenburg. Mimo gradu sta speljani evropska pešpot E6 in pohodniška Krpanova pot. Pokrajina vabi h kolesarjenju in ježi, nedaleč je Križna jama. Okolica je očarljiva v vseh letnih časih, tudi pozimi. Grad Snežnik z okolico je idealen kraj za družinski izlet, ki bo navdušil ljubitelje zgodovine in narave. Dragulj Notranjske!

Aqualoop je prvi tobogan na svetu s polnim obratom!  Najvišja točka Doživljajskega bazenskega kompleksa Terme 3000 je 22-metrski stolp z več tobogani, na vsakem koraku presenečajo vodne atrakcije: divja reka z brzicami, vodno-zračni ležalniki, gejzirji, slapovi, vodne in zračne masaže in še marsikaj. Otrokom je namenjen bogat animacijski program. Eden največjih vodnih parkov pri nas je odlična atrakcija za družinski izlet. Otroci si ga bodo gotovo zapomnili!

Na Kranjčevi domačiji je sedaj obnovljen muzej. Priznan pisatelj je pisal največ o domačinih in domačem kraju. Njegova domačija  nudi na ogled njegovo zapuščino v papirnatem bogastvu. Ploden pisatelj, ki je napisal preko 50 romanov, črtic in novel, je znan vsem Slovencem. Muzej je zasnovan kot zanimiva kombinacija spominske sobe - pisateljeva delovna soba s knjižnico, galerije s pisateljevimi laični oljnimi platni in lastnimi fotografijami, ter sobe kjer boste izvedeli vse o pisateljevem rojstnem kraju. Nenazadnje pa si boste lahko za spomin kupili tudi kakšen izdelek domače obrti, narejen v Veliki Polani. Obisk muzeja je zanimiv izlet za vso družino.