Kočevje obstaja že vsaj od leta 1363, ko je bilo pod imenom Gottsche prvič omenjeno. Od takrat se je njegova podoba večkrat spremenila. Neprestano so ga napadali in pustošili Turki, ki so ga v 15. stoletju popolnoma požgali. Takrat je zrasel na novo ob reki Rinži, kjer stoji še danes. Kljub temu, da je bilo mesto po 2. svetovni vojni eno najbolj porušenih mest, bombardirano je bilo kar dvaindvajsetkrat, lahko v Kočevju najdemo številne zanimive stavbe. Ogledate si jih lahko na vodenem ogledu mesta, ki so ga poimenovali kar »Sprehod po Kočevju« in vključuje 23 zgodovinsko najzanimivejših stavb ter 2 mostova. Na »sprehodu« boste spoznali kje v Kočevju je kratek čas živel kaplan Franc Seliški Finžgar, kje je odraščala Ela Peroci, ali je most pri župnijski cerkvi res Karlov most ter številne druge zanimive zgodbe. Zanimive dogodivščine po Kočevju vabijo vso družino na izlet!

Grad Rajhenburg, pozidan na razglednem kopastem skalnem pomolu nad izlivom potoka Brestanica v reko Savo, je eden najpomembnejših grajenih spomenikov srednjeveške kulture na Slovenskem. V letih od 1131 do 1147 ga je pozidal salzburški nadškof Konrad I. S stavbo in pripadajočim posestvom so upravljali ministeriali, ki so dobili ime po gradu – Rajhenburški. Po izumrtju rodbine, ki je skozi stoletja prerasla v vplivno družino z viteškim nazivom, so številni lastniki stavbi dodajali nove elemente in ji postopoma dali podobo, kakršno občudujemo danes. Leta 1881 so grad Rajhenburg kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan. Trapisti so, kot prvi proizvajalci na Slovenskem, že leta 1896 začeli industrijsko proizvajati kakovostne čokoladne izdelke in likerje, ki so jih prodajali po celi Evropi. Samostan je deloval do okupacije aprila 1941, ko je nemška nacistična oblast v gradu in pripadajočih gospodarskih poslopjih vzpostavila največje taborišče za izgon Slovencev. Od leta 1968 pa je grad namenjen predvsem muzejski in prireditveni dejavnosti.

Ob sprehodu skozi grajsko stavbo si lahko ogledamo stalne razstave:
Stavbni razvoj in prenova gradu Rajhenburg; Slovenski izgnanci 1941–1945; Trapisti v Rajhenburgu; Primož Kozmus, Odličja; Brestaniške miniature; Grajsko pohištvo 18. in 19. stoletja iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije; Jože Ciuha, Podobe časa; Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948–1966.

Grad ima ohranjeni kar dve kapeli: romansko iz 12. in gotsko iz 16. stoletja, kar je velika posebnost v celotnem srednjeevropskem prostoru. Renesančni bivalni del z razkošno dvorano zaključuje bogato poslikana soba s freskami, ki predstavlja redek primer profanega stenskega slikarstva na Slovenskem iz obdobja 16. stoletja. Prirejajo tudi raznovrstne kulturne dogodke (koncerti, gledališke predstave, predavanja ipd.) in občasne razstave dopolnjujejo raznolike ob-razstavne dejavnosti in predvsem za mlade obiskovalce oblikovane ustvarjalne delavnice. Skrbno je urejeno tudi predgradje z obnovljenim mostovžem in zeliščnim vrtom. Muzejska trgovina ponuja številne lokalne proizvode in brestaniško čokolado. Esence čokolade pa prežemajo grajsko stavbo na vsakoletnem Rajhenburškem dnevu čokolade in likerjev. V grajsko kavarno in slaščičarno vabita kava in izvrstno pecivo.

Zelo zanimiv obisk Posavja za vso družino, za otroke pa je še posebej veličastna proizvodnja čokoladnih izdelkov!

Naravoslovna pot je speljana po enkratni kraški dolini Rakov Škocjan in predstavlja naravne zanimivosti, kot so številni kraški izviri, dva naravna mostova, udornice, jame, pestro rastlinstvo in živalstvo ter kulturno dediščino ob Raku. Pot je opremljena s tablami s poučno vsebino - kar 16 vsebinskih točk. Dolžina poti je 3 km, za povratek potrebujete še dodatna 2,5 km. Začetek poti je Mali naravni most, konec pa ruševine cerkvice sv. Kancijana na Velikem naravnem mostu. Dostop je s ceste Postojna – Unec in iz Podskrajnika skozi Zelše. To je nepozaben izlet za vso družino! Za vodenje pokličite.