Muzej na prostem Pleterje je živa domačija iz leta 1833. Dom leži v prelepi dolini izpod Gorjancev, kjer v tišini še danes živi duh preteklosti naših prednikov. V objemu pravljičnega gozda stojijo lesene hiške krite s slamo, katere dopolnjujejo številni gospodarski objekti. Ob mladih vrbah, ki nagibajo svoje veje in skrivnostno zakrivajo  malo posest se vije žuboreči potok. Tukaj je življenje še vedno živahno in pestro. Številne živali pozdravljajo biskovalce, ki prihajajo, da bi odkrili delček tistih vrednot, katere so danes že skoraj pozabljene ali izgubljene. Muzej na prostem Pleterje je izjemen biser v prikazu ljudskega stavbarstva na Dolenjskem. Kegljevičeva hiša iz leta 1833 je ena izmed zadnjih ohranjenih hiš z delujočo črno kuhinjo na Slovenskem. Baničeva hiša je deloma ohranjena in opremljena v nekdanji podobi, deloma pa prenovljena za potrebe sprejema gostov muzeja in samostana. Tu je predstavljena lončarska obrt, ki je značilna za to območje Slovenije. Lončarske izdelke je moč̌ kupiti v trgovini, kjer najdete še marsikateri za Dolenjsko značilen izdelek domače obrti. Poleg hiš stojijo še dvojni kozolec toplar, svinjaki, pod oziroma gospodarska stavba, namenjena mlatvi žita in spravilu sena, sušilnica za sadje in lan, vodnjak in stranišče »na štrbunk«. Obisk muzeja je lahko nepozaben izlet za vso družino.

Kartuzijanski samostan Pleterje, latinsko Domus sanctissime Trinitatis, je samostan reda kartuzijanov, najstrožjega moškega reda v rimskokatoliški Cerkvi. Leži na Dolenjskem, blizu Šentjerneja. Kartuzijanski red je nastal v 11. stoletju v Franciji. Od tod se je že v srednjem veku razširil tudi na slovenska tla, kjer so nastale štiri kartuzije. Pleterje so izmed njih najmlajša. Ustanovil jo je celjski grof Herman II. leta 1403. Danes so Pleterje edina živa kartuzija v slovanskem svetu. Kartuzijani združujejo samotarsko življenje z občestvenim. Bivajo v med seboj ločenih celicah, ki jih zapuščajo le trikrat na dan za skupno bogoslužje. V svojih celicah so zaposleni z molitvijo, s premišljevanjem ter z intelektualnim in ročnim delom. Poleg patrov, ki živijo v strožji samoti in so vsi duhovniki, so še bratje laiki, ki skrbijo za obratovanje samostana na gmotnem področju. Ob nedeljah in večjih praznikih se menihi večkrat srečujejo pri bogoslužju, v obednici ter skupnem razvedrilu. Enkrat tedensko pa hodijo na daljše sprehode v okolici. Skupno bogoslužje je v latinščini in je vedno peto. Pri tem uporabljajo starodavne gregorijanske napeve brez instrumentalne spremljave. Kartuzijanski red je eden redkih katoliških meniških redov, kjer se je način življenja do danes ohranil brez bistvene spremembe. Danes živi po svetu približno 350 kartuzijanov v 21 samostanih. Kartuzijani so skupnost samotarjev, kjer menihi v samoti in molku posvečajo hoji za Kristusom. Zato je večji del samostana v klavzuri – nedostopen javnosti. Za obiskovalce je odprta stara gotska cerkev iz leta 1406 , kjer je na ogled multivizija o življenju menihov ter kulturnozgodovinskih zanimivostih kartuzije. Na ogled je tudi samostanski muzej na prostem, ki predstavlja staro tradicionalno kmečko domačijo iz leta 1833. Za pohodnike je urejena Pleterska pot, ki ima tri dele in vas sprva vodi skozi gozd, nato se vzpne med vinograde na Pleterski hrib ter zaključi z ogledom muzeja na prostem. Ob samostanskem drevoredu stoji geološki steber, kjer so na enem mestu zbrane različne kamnine Dolenjske, ki so nastajale milijone let in predstavljajo del geološke dediščine, ki služi v učno-vzgojne namene. Zanimiv obisk Dolenjske, za vso družino!