Nad Kotljami je na Preškem vrhu Prežihova bajta, ki je od leta 1979 spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893 – 1950). Bajta je značilna koroška stavba malega kmeta »bajtlerja«, ki nas z urejeno notranjostjo spominja na značilno okolje Prežihove mladosti, o Prežihovem delu pa pričajo življenjepisne in leposlovne drobtinice v muzeju. Prežihova bajta je tudi etnografsko zanimiva. Prislonjena je ob sončno reber Preškega vrha, od koder je lep razgled na Kotlje ter celo hotuljsko kotlino na vzhodni in na košato Uršljo goro na južni strani. Notranja razporeditev prostorov hiše in »štiblca« je značilna za tip hiš s črno kuhinjo. Skupaj s hlevom predstavlja bajta vzporedni tip kmečkega doma, tudi stanovanjski in gospodarski objekti so prilagojeni velikosti zemljišča. Prežihovo bajto so kupili Kuharjevi leta 1911. Od tod je torej odhajal mladi Voranc v svet in sem se je vračal. Tu se je skrival s svojimi somišljeniki med obema svetovnima vojnama in sem so v letih diktature in druge svetovne vojne romale njegove misli, ko je moral biti brezdomec v mnogih tujih deželah. Tu so svoja mladostna leta preživeli tudi njegovi bratje Alojz, Ivan in Avgust. Tik nad Prežihovo bajto stoji nad nekdanjim ajdovim strniščem mogočen bronast Prežihov spomenik, ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič.
Prežihova bajta nas s svojo zunanjo podobo in notranjo urejenostjo seznanja z značilnim kmečko-delavskim okoljem, iz kakršnega so izšli Voranc in veliko njegovih literarnih junakov, s tem pa nam pomaga vsaj posredno spoznavati tudi Prežihovo človeško podobo in svet njegove literature.

V zaselke samotnih kmetij Strojne, nad strnjenim jedrom s cerkvijo sv. Urha leži Janeževa domačija. Mogočna stanovanjska hiša je izjemen primer ljudskega stavbarstva, ki v osnovi izvira iz 17. stoletja. Črni kuhinji z dvema bivalnima prostoroma so v 18. stoletju priključili še tretjega, nekdanjo kaščo, ki je stala tik ob hiši. Obe poslopji so povezali z lopo in poenotili, tako da so ju objeli s širokim gankom in prekrili z enotno streho. Razen obokane črne kuhinje in kletnega dela je hiša v celoti lesena. Od gospodarskih poslopij sta najzanimivejša kašča in na T oblikovano gospodarsko poslopje z značilnim dovoznim mostom. Skrbno in lepo oblikovana poslopja pričajo o domiselnosti, znanju in oblikovalskem čutu graditeljev.

Grad Ravne stoji na prodnati terasi nad mestnim jedrom in je star že okoli petsto let. Današnji grad razkazuje neobaročni videz, po zadnji predelavi iz 19. stoletja, sicer pa je stilno neenotna arhitektura rezultat številnih prezidav od pozne gotike do danes. V njem domuje Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika. V grajskih prostorih je ohranjen izjemen fond slikarske dediščine - rezultat likovnih kolonij od leta 1969 dalje. Galerija prireja redne razstave umetniških del in predstavlja alternativne programe pod okriljem ravenskega muzeja, ki ima v njem stalne zbirke iz zgodovine kraja in Mežiške doline. V gradu je razstavljen tudi bogat fond male plastike.