Idrijski grad nad starim delom mesta je ohranil zgodovinsko ime Gewerkenegg, kar v nemškem jeziku pomeni rudniški grad. Sezidan je bil v letih 1522–1533 za potrebe Rudnika živega srebra. Renesančni grajski kompleks s tremi okroglimi vogalnimi stolpi in čelnim stolpom je sredi 18. stoletja doživel baročno predelavo – uredili so notranje arkadno dvorišče in ga poslikali z dekorativnimi freskami. Današnjo podobo je dobil v prvi polovici 90. let 20. stoletja. V gradu je na ogled stalna razstava Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije, na kateri je prikazan poltisočletni razvoj rudnika v podzemlju in vzporedno z njim rast mesta na površini. Predstavljeni so tehnološki procesi, zgodovinski dogodki in življenjske zgodbe. Pri tem so v pomoč originalni predmeti, replike in kopije, rudniške karte, zemljevidi, sheme, risbe, makete in številne fotografije. Muzej navduši tudi z razstavo o Partizanski bolnici Pavla, razstavo donacij Valentine Orsini Mazza, Bevkovo spominsko sobo in seveda z razstavo o idrijski čipki. Za raziskovalno družino je to izlet, na katerem odkrijete veliko zanimivosti in imate Idrijo na dlani.

Vas Zakojca (710 m) je rojstni kraj pisatelja Franceta Bevka (1890–1970). Volarjeva domačija (Zakojca 10), v kateri je pisatelj France Bevk preživljal otroštvo in rano mladost, stoji v bregu pod vasjo. V hiši je več avtentično prezentiranih prostorov. V kletni etaži je majhen hlev za eno ali dve kravi in par koz. V pritličju sta najprej veža in kuhinja z ognjiščem ter vzidanim svinjskim kotlom. Osrednji bivalni prostor je seveda hiša, kjer se je družina zbirala ob hrani in še posebej ob dolgih zimskih večerih. Prostor je ogrevala krušna peč, skromen čevljarski kotiček z mizico, dvema trinožnima stolčkoma in orodjem pa pričajo, da je Bevkov oče tam tudi čevljaril. Zraven je kamra, v kateri so spali starši in najmlajši izmed otrok, potem pa še kamra za deda in babico. Po njuni smrti je to postala Francetova soba. V kot med zadnjo kamro in kuhinjo je stisnjen še skedenj za krmo, steljo in orodje. Podstrešje je preurejeno v velik razstavni prostor, kjer je z dokumenti, fotografijami, knjigami in predmeti prikazano pisateljevo življenje in delo. France Bevk je predstavljen kot pisatelj, publicist, politični in kulturni delavec. V Zakojco se lahko pride tako iz doline Bače (Grahovo, Hudajužna) kakor s Cerkljanske. Krajša in bolj strma cesta je speljana iz doline Idrijce (Reka) čez Bukovo, daljša "panoramska pot" pa vodi s Cerkljanskega proti Poreznu in nato skozi slikovite Cerkljanske vasi. Vsekakor zanimiv in poučen družinski izlet.

Partizanska bolnica Franja je po drugi svetovni vojni postala simbol partizanskega gibanja in njegove dobro organizirane zdravstvene dejavnosti. Spomenik je bil po povodnji, ki ga je uničila septembra 2007, skoraj v celoti rekonstruiran. Partizanska bolnica Franja je kulturni spomenik državnega pomena, vpisana je na Poskusni seznam svetovne dediščine pri UNESCO in nosi Znak evropske dediščine. 

Posebnost slovenskega odporniškega gibanja so bile skrite bolnišnice. Po kapitulaciji Italije, jeseni 1943, je dr. Viktor Volčjak po nasvetu domačina Janeza Peternelja s skupino borcev začel z izgradnjo nove bolnišnice v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih na Cerkljanskem. S pomočjo domačinov je gradnja potekala postopoma vse do konca vojne, ko se je na dnu globeli ob potoku Čerinščica stiskalo 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. Že v času vojne so jo poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je tudi največ časa vodila. Poučen in zanimiv izlet za vso družino.

V Antonijevem rovu lahko doživite skrivnostno podzemlje – morda srečate celo jamskega škrata Perkmandlca! Rudarjem je zelo rad ponagajal, jim pokazal pot do bogate rude, največkrat pa so ga slišali, kako v oddaljenih rovih koplje rudo. Če želite spoznati ta drugi največji živosrebrovi rudnik na svetu, se odpravite na družinski izlet v Idrijo.
Tu boste spoznali težko delo rudarjev, dragoceno cinabaritno rudo, kapljice živega srebra in si ogledali edinstveno podzemno kapelo. Kapelo svete Trojice so sredi 18. stoletja postavili ob koncu rova, jo opremili z reliefom treh božjih oseb in dodali kipa svojih zavetnikov - svetega Ahacija in svete Barbare. Antonijev rov je iz leta 1500 in slovi kot eden najstarejših ohranjenih vhodov v rudnik v Evropi in je tudi najstarejši del idrijskega rudnika. Oglejte si prikaz starih načinov rudarjenja: ročnega odkopavanja, nakladanja in prevažanja rude v vozičkih. Vsa dela so prikazana z originalnimi orodji, kopijami starih orodij in lutkami. Skupna dolžina odprtih rovov na tem nivoju je okoli 300 metrov. Pred rovom so v 18. stoletju zgradili mogočno vhodno stavbo Šelštev, ki je služila kot prizivnica. Odpravite se na izlet pod zemljo in se zraven še zabavajte.